Zadovoljni kupci

Ytong hiša za zdrav in sodoben življenjski slog

Zdrav in sodoben življenjski slog

 

Tanja Kotnik, ki pričakuje drugega otroka, z nasmehom pove, da gre raje teč, kot sadit rože, čeprav ima rada vrt, a je časa ob še ne dveletnem Maju vedno premalo. V žepu ima dve diplomi; eno s Fakultete za šport in drugo iz vzgojiteljskega poklica, ki ga tudi opravlja. Njen soprog Jure je športni pedagog, zaposlen v osnovni šoli, in trener mlajših pionirk košarkarskega kluba v Pivki. Njun življenjski slog vključuje veliko gibanja, zdravo prehrano in bivanje v sožitju z naravo. Tako ne čudi, da sta temu primerno izbrala tudi svojo hišo, ki jima odlično služi.

 

Hiše sicer nista gradila sama, čeprav sta to sprva nameravala. Slišala sta za material, s katerim je samogradnja posebej enostavna in se poučila o njem. Obiskala sta sejem Dom, kjer sta o Ytongu izvedela še več. Odločitev je tako padla. Jure, ki je prost med šolskimi počitnicami, bo poletne mesece izkoristil za gradnjo. A zavleklo se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Dokumenti so bili nared šele oktobra. Jure je bil spet polno zaposlen, Tanja je pričakovala prvega otroka.

Namesto njiju so hišo v dveh mesecih spravili pod streho izvajalci podjetja Sabigradnje. Bili so hitri in natančni. Tanja in Jure sta bila z njimi zelo zadovoljna.

 

Prej sta dve leti živela na 45 kvadratnih metrih podnajemniškega stanovanja, vselila sta se v hišo s 192 kvadratnimi metri. Če odštejemo kotlovnico, imata skupaj 170 kvadratnih metrov bivalnih površin. »Želela sva si manjšo hišo,« pove Tanja, »ne zaradi čiščenja ali vzdrževanja, ampak odvečna kvadratura podraži vrtec in zmanjša otroški dodatek. Ko bomo štirje,« se nasmehne – tik pred porodom drugega otroka je, »se bo to sicer spremenilo, ampak vseeno nisva želela tako velike hiše.«
»Želela sva le spalnico v pritličju,« doda Jure, »a ta želja je vplivala na predpisano razmerje v prostorskem načrtu. Če sva želela, da je hiša široka devet metrov, je morala biti dolga trinajst metrov in pol.«
Zaradi predpisov in njunih želja ni prišel v poštev tudi noben od številnih projektov Ytong hiš, ki sta si jih sicer ogledovala, a sta na koncu hišo izrisala v sodelovanju z arhitektom, po svojih željah in pričakovanjih.
Poleg spalnice v pritličju sta želela svetle in povezane dnevne prostore ter jedilnico, ki lahko sprejme tudi večjo družbo. Spodnje nadstropje imata že v celoti opremljeno, v zgornjem je zaenkrat opremljena le otroška soba. V zgornjem nadstropju sta, da bi vsaj malo zmanjšala kvadraturo, pomaknila stene v notranjost in povečala teraso.
»Ta nama utegne še koristiti za nasaditev pridelka, če bova želela, da ga še kaj ostane za nas,« se pošalita. Živita namreč v neposredni bližini gozda, zato ju obiskujejo srne, kune, pa tudi lisičje mladiče sta že gostila. Tanja doda, da bosta – seveda – uredila okolico in tudi kaj posadila, da pa njun življenjski slog za zdaj še ne dopušča časa, potrebnega za vrtnarjenje. Da bi posest ogradila, tudi še ne razmišljata. Najprej bosta uredila spodnjo teraso in si na njej uredila dodatni kotiček za druženje.

 

Pravita, da bivanje v hiši izpolnjuje vsa njuna pričakovanja. Še več, nadvse presenečena sta nad nizkimi stroški električne energije in odlično bivalno klimo.
Za njima je že druga kurilna sezona. Hiša ni podkletena, kurilnico imata v pritličju. V njej stojijo peč na drva, 1500-litrski zalogovnik ter toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode. V prvi kurilni sezoni, ko je bila zima dolga in huda, hiša pa še ni imela fasade, sta porabila 8 metrov drv. Res je, da sta doma predvsem zvečer in ob koncu tedna, vendar ju je strošek 16 evrov mesečno za električno energijo izjemno pozitivno presenetil. Po poračunu se je strošek malo uravnovesil, a še vedno ne presega 25 evrov mesečno.
Ko je februarja tudi Notranjsko zajel mraz in naravo ovil v žled, so prebivalci Pivke in okolice močno izkusili posledice naravne nesreče in bili več dni tudi brez električne energije. Kotnikovi so se v tistih dneh preselili k staršem, vendar so bili presenečeni, da je hiša tudi po štirih dneh brez kurjenja obdržala temperaturo v prostoru 18 stopinj Celzija. Jure je, za vsak slučaj, dva tedna po dogodku nabavil kaminsko peč, ki za ogrevanje ne potrebuje elektrike, in jo postavil v dnevni sobi. Žal mu je le, da dimnik ni umaknjen v kot. To je edina stvar, ki ga v hiši malo moti, poleg stebra v dnevni sobi. Pozneje sta izvedela, da bi se lahko z vgrajenim nosilcem oziroma odebeljeno ploščo ognila stebru.

Pomembno je, da sta, ko potegneta črto, zadovoljna z vsem, še najbolj pa z izbranim gradbenim materialom, ki jima omogoča bivalno ugodje in klimo, kakršno si morda niti predstavljala nista. Pozimi je dom prijetno topel, poleti osvežilno hladen. Gosti sprašujejo, kje imata montirano klimatsko napravo, pa je nimata, ker je ne potrebujeta.

Njuna hiša iz Ytonga tudi odlično služi njunemu sodobnemu načinu življenja. Od njiju ne terja dodatnega časa, namesto njiju varčuje pri energiji in vsej družini ponuja varen in udoben dom.

Sanjski dom mlade družine

 

Andrejka Černi in Peter Škraban iz Murske Sobote sta uresničila  svoje sanje. Investirala sta v izgradnjo sodobne hiše pravokotne oblike, z ravno streho in enostavnimi linijami. Te se nadaljujejo tudi v notranjost in se izražajo v črno-beli barvni shemi ter opremi ravnih, sodobnih linij.

 

Hiša je zgrajena iz termoblokov Ytong, debeline 40 cm, in izolirana s 15-centimetrskimi toplotnoizolacijskimi ploščami Multipor. Projektiralo jo je podjetje Ingra Stanislav Klemenčič s.p., zgradilo gradbeništvo Milan Pintarič s.p. iz Gornje Radgone.

Andrejka in Peter sta poleg izvedbe projekta Ingri zaupala tudi izbor materiala in izvajalca. K projektantu sta prišla z izdelano skico tlorisa hiše. Vedela sta, kako želita živeti, in kako jima bodo prostori to omogočali. Mislila sta praktično na vse, tudi na številne skrite površine, ki jih uporabljata za shranjevanje, kot so vgrajena omara za čevlje in oblačila v predsobi, shramba v kuhinji in prostorna garaža, ki je predvsem energetski prostor in Petrov delovni kotiček. Pod nadstreškom ob hiši je dovolj prostora za dva avtomobila, v prostorni garaži pa je parkirano le eno izmed starodobnih vozil, ki jih Peter rad zbira in s katerimi se v prostem času zaposli. V garaži so tudi zaboji za številno orodje, za katerega – spreten, kot je – rad poprime. Čeprav ni gradil sam, se je ob pomoči sorodnikov lotil napeljave vseh inštalacij v hiši. Pri Ytongu je to enostavno in hitro. Peter je tudi poudaril, da lahko utore v material izdelaš izredno natančno in se izogneš luknjam, ki nemalokrat nastajajo pri izvedbi inštalacij v hiši, grajeni iz opeke.

 

Da se res loti vsega, je Peter dokazal tudi z izdelavo toplotne črpalke. Izdelal jo je z izjemno nizkimi stroški, a kot pravi, črpalka popolnoma zadostuje za hišo, ki je tako optimalno izolirana in energijsko učinkovita. Zmogljivejša industrijsko izdelana toplotna črpalka bi bila po njegovem mnenju odvečna investicija. V hiši je vgrajeno talno gretje zrak/voda in centralno prezračevalni sistem z rekuperacijo zraka, ki vključuje možnost hlajenja s kanalsko klimatsko napravo. Sistem dovaja zrak v prostor skozi rešetke, na drugi strani ga sesa, med dovajanjem pa ga lahko tudi ohladi ali celo ogreva.

 

Andrejka in Peter sta se v hišo vselila avgusta lani. Kurilno sezono sta zaključila 27. februarja, za ogrevanje sta v vsej sezoni porabila za slabih 500 evrov električne energije. V stanovanju vzdržujeta dokaj visoko temperaturo, okrog 25 stopinj Celzija, saj imata doma dojenčka, Andrejka je oktobra rodila hči Viktorijo. Čeprav že skoraj dva meseca hiše ne ogrevata, je v njej 24 stopinj Celzija, predvsem po zaslugi izjemnih izolativnih lastnosti Ytonga in Multipora, ter orientiranosti velikih steklenih površin na jug.

 

Oba sta izjemno zadovoljna z bivalnim ugodjem v prostorih svoje nove hiše. Prej sta živela v hišah svojih staršev. Starejše hiše so običajno nezadostno izolirane in se v njih radi pojavita vlaga in plesen, stene so v hladnejših mesecih neprijetno hladne, okrog odprtin pa tudi prepišne. Vsega tega v njuni novi hiši ni in bivalna izkušnja je – pravita – tudi zato izjemno prijetna in brez pretiravanja »sanjska«. Zrak v hiši je ves čas svež, temperatura ne niha, ob najhujšem mrazu so bili zunanji zidovi na notranji strani ogreti na 23 stopinj, medtem ko je termometer v prostoru kazal dve stopinji Celzija več.

 

Andrejka in Peter sodita med investitorje, ki se zavedajo, da je gradnja hiše dolgoročna odločitev.

 

To potrjuje tudi Branko Manič, univ. dipl. inž. gradb. iz projektantskega biroja Ingra iz Gornje Radgone, ki dodaja: »Če stranka na začetku vloži v hišo malenkost več, se ji to skozi leta obrestuje pri stroških ogrevanja in ugodnem počutju v hiši.« V Ingri, poznani po dobrem sodelovanju s strankami, že več kot deset let projektirajo z Ytongom, ki jih je navdušil zaradi svojih izjemnih prednosti. »Bistvena je ta,« pravi Branko Manič, »da že z enoslojnim zidom debeline 40 cm zadostimo izolacijskim standardom. Stranke, ki nameravajo bivati v hiši pred izvedbo fasade, so tako lahko prepričane, da bodo bivale brez toplotnih izgub, ugodje in klimo v hiši pa bodo s fasado samo še izpopolnile. Ytong je edinstven tudi pri gradnji hiše brez toplotnih mostov, ki jih zaradi izolacije pri vseh vertikalnih in horizontalnih vezeh v hiši iz Ytonga praktično ni.«

 

Na nekaterih delih spuščeni zidovi ter prevladujoča bela barva dajejo prostorom sodobno razgibanost. Barve in otroško razigranost pa v dom prinaša hči Viktorija. Njen prostor za zdaj še ni opremljen, a starša pravita, da bo opremljen v pisanih barvah, kot se za otroško sobico spodobi. Vmes še namigneta, da sta sobici dve.

 

Izjave zadovoljnih kupcev

 

 »Ne potrebuješ nekoga pri mešalcu, nekoga,ki vozi samokolnico, pa še kakšnega mojstra in tisoč pomagačev,« je način gradnje razložil Uroš in dodal: »Dejansko je mogoče z dvema človekoma, ki še nikoli nista zidala z Ytongom, etažo pozidati v petih dneh, brez napora in s približno šestimi urami dela na dan.« [povezava na celotni članek]

Uroš Podgorelec in Anja Ščuka iz Trnovice na Dolenjskem

 

"Čeprav je na voljo kar precej promocijskega gradiva in priročnikov o gradnji z Ytongom, sva pred dokončno odločitvijo večkrat poklicala
v tovarno in zahtevala tehnične podatke o toplotni prevodnosti, trdnosti in drugih karakteristikah materiala, o katerih sva se prek izračunov želela prepričati tudi na gradbenem inštitutu ZRMK v Novi Gorici. Oborožena in zadovoljna z vsemi podatki sva se lotila gradnje in vesela sva, da sva izbrala Ytong."
Tomaž Pavlica in Barbara Pavlica Zorn

 

 

"Tesni stavbni ovoj, ki smo ga dosegli z bloki Ytong in ploščami Multipor, se je v praksi odlično izkazal. V prostorih imamo občutek udobja. Tudi ko so se zunanje temperature spustile krepko pod ničlo, smo imeli v hiši toplo, prijetno klimo."
Družina Rode iz Radomelj

 

"Po več kot dveh letih bivanja smo izkusili ugodje skozi vse letne čase in zadovoljni smo, ker je hiša kakovostna, zidovi zdravi, brez neželenih mikroorganizmov, klima pa prijetna," pravita zakonca Horvat, ki sta v Ljutomeru zgradila atrijsko hišo iz Ytonga.

Marjan Horvat in Melita Horvat Loparnik

 

»Predvsem sva si želela manjšo enodružinsko hišo, s katero ne bi imela preveč stroškov. Čeprav Ytonga prej nisva poznala, naju je navdušil. Klimatsko udobje v tipski Ytong hiši Vesna je udobno. Zaradi večjih steklenih površin, obrnjenih na jug, sonce tudi pozimi prijetno ogreje interier in vanj prinese veselo razpoloženje.«
Anja in Jure Kelher, Celje

 

»Po naravi nisem najbolj naklonjena spremembam,« pravi Alenka Malovrh in priznava, da se je zanjo skupaj z gradnjo začela tudi osebna preobrazba, ki se je v začetku ni zavedala, a se je zelo dobro iztekla. Njen soprog Srečo je bil namreč odločen, da zgradi hišo v skladu z najsodobnejšimi spoznanji o varčni porabi, ekološkem in udobnem bivanju in s sodobnim izgledom. Hišo iz Ytonga.

Družina Malovrh, Šentvid pri Ljubljani