Pasivna hiša Grege Hodnika

Zaključena hiša investitorja Grege Hodnika

Izkušnje zasebnega investitorja Grege Hodnika iz Savinjske doline pri gradnji pasivne Ytong hiše.

"Projekta gradnje hiše smo se lotili že davnega leta 2009 z iskanjem primerne parcele. Ta del nam je pri vsej gradnji (kljub temu, da še ni končana) pobral največ energije in časa. V Savinjski dolini, kjer prevladujejo kmetijske površine, je ponudba kolikor toliko "lepih in urejenih" parcel precej skromna ali pa so cene nenormalno visoke," pripoveduje zasebni investitor, Grega Hodnik, ki se je letošnjo pomlad lotil pasivne gradnje Ytong, in nadaljuje: "Sredi leta 2010 smo le našli parcelo, ki je izpolnjevale vse naše želje in zahteve. Začelo se je projektiranje. Zaradi želje po hitri gradnji s čim manj zapleti, smo ciljali na montažno gradnjo. Idejne zasnove so bile septembra 2010 končane. Začelo se je pridobivanje ponudb, najprej montažnih ponudnikov, potem še gradbenih podjetij. V tistem času sem si ogledal vsaj 15 hiš (montažnih in masivnih) v fazi gradnje. Tehtnica se je počasi začela nagibati v prid zidani izvedbi, pridobljene reference nekaterih priznanih gradbenih podjetij pa so me dokončno prepričale za masivno gradnjo. Tudi akumulacija toplote, ki je pri masivni gradnji bistveno boljša, je pripomogla k moji odločitvi. Ytong pa mi je od samega začetka predstavljal edino izbiro "masivne alternative". Mislim, da od klasičnih masivnih materialov najbolj izpolnjuje zahteve energijsko varčne gradnje.
Gradbeno dovoljenje smo brez zapletov pridobili novembra 2010. Z gradnjo še nismo začeli, ker PZI dokumentacija za standard pasivne hiše še ni bila dovolj "izpiljena". Namreč izračun PHPP je pokazal realno možnost uvrstitve objekta v razred pasivne hiše. Konec januarja so bili vsi projekti vključno s statiko zaključeni. Začeli smo zbirati ponudbe gradbincev in 23. 3. 2011 začeli z deli.
Vsakomur, ki se bo odločil za masivno gradnjo pasivne hiše bi priporočal izbiro projektanta z referencami projektiranja pasivnih hiš. V nasprotnem primeru si je dobro ogledati čim več hiš v fazi gradnje in pridobiti praktične rešitve na posameznih detajlih izvedbe."


POTEK DEL - 1. DEL

  • 23. 3. - Začetek gradnje. Izvedba izkopov za klet. 2/3 hiše bo v celoti podkletene. Globina izkopa 3,4 m.
  • 12. 4. - Razvodi elektro inštalacij. Pripravljeno na betoniranje AB plošče nad kletjo (16 cm)in temeljne plošče nad terenom (25 cm).
    Na utrjeno dno izkopa smo položili podložni beton, ter ga zaščitili s hidroizolacijo. Sledila je gumbasta folija (zaščita hidroizolacije), nato temeljna plošča.
  • 13. 4. - Betoniranje plošče nad kletjo/terenom, 3 tedne po pričetku del.
    Zunanje zidove kleti smo zaščitili s hidroizolacijo ter 8 cm termoizolacije.
    Pred zasutjem kleti smo položili še 150 m cevi vodnega zemeljskega prenosnika za predgretje/hlajenje zraka za prezračevanje. Zaradi boljšega doseganja zrakotesnosti ter zmanjšanja toplotnih mostov ima klet samo zunanji vhod.Nepodkleteni del hiše je temeljen s temeljno ploščo (položena na podložni beton s hidroizolacijo). Po obodu so ožji pasovni temelji, ki segajo pod točko zmrzovanja.
  • 15. 4. - Pričetek gradnje z Ytongom.
  • 19. 4. - Pritličje je pozidano, začetek opaženja plošče nad pritličjem.
  • 21. 4. - Elektro inštalacije in del prezračevanja je položen v AB ploščo. Preklade nad nekaterimi okni smo izvedli z L elementi z dodano izolacijo na zunanji strani. Ostale preklade so del AB plošče, obrnjene navzgor ter dodatno izolirane na zunanji in spodnji strani.

POTEK DEL - 2. DEL

  • 22. 4. -betoniranje AB plošče. Opaženja AB plošče ni bilo potrebno izvesti, saj smo uporabili namenske L elemente Ytong, katere smo na notranji strani obložili s 3 cm dodatne izolacije.
  • 5. 5. - Po prvomajskem »oddihu« pričetek gradnje mansarde.
  • 11. 5. - Betoniranje venca. Uporaba U elementov Ytong. Horizontalne vezi na notranjih nosilnih zidovih debeline 20 cm smo izvedli klasično z opaženjem.
  • Za širše okenske preklade smo uporabili L elemente z dodano XPS izolacijo na zunanji strani. Ožje preklade so Ytongove. Preklade nad balkonskimi okni v pritličju smo obrnili navzgor ter jih na spodnji in zunanji strani dodatno izolirali.
  • 14. 5. - Postavitev ostrešja.
  • Večja gradbena dela so končana. Sledi še zidanje notranjih predelnih sten, za katere smo uporabili Ytong bloke širine 15 cm.
  • Vsi zidovi (zunanji in notranji) so pozidani nižje, tako da jih bo po zgornji strani v celoti pokrila toplotna izolacija.