Naše zgodbe

Zelena gradnja

Zelena gradnja je s prepričljivim razlogom poimenovana po zeleni barvi, ki jo ljudje povezujemo z vsem kar je ekološko in zdravju prijazno.

Kaj pa ta pojem v resnici pomeni? Zelena gradnja so vse stavbe, ki v svoji zasnovi, izvedbi in delovanju (uporabi) občutno zmanjšajo ali celo izničijo negativne vplive na podnebje oziroma naše naravno okolje. Zelene stavbe tako ohranjajo dragocene naravne vire in izboljšajo kakovost našega življenja. To niso stavbe z zeleno fasado, da ne bo pomote, čeprav jo navsezadnje tudi lahko imajo :)

Zelena je barva zdravja (vir)

»Zelena« je lahko katerakoli stavba, pa naj bo to družinska hiša, javna stavba ali poslovno industrijski prostori, le nekaj kriterije mora izpolnjevati:

  • Učinkovita raba energije, vode in drugih virov
  • Uporaba obnovljivih virov energije (npr. sončna, vodna, geotermalna, vetrna energija) - Zmanjšanje onesnaževanja in zmanjšanje količine odpadkov s ponovno uporabo ter recikliranjem
  • Uporaba etičnih, ekoloških in trajnostnih materialov*
  • Skrb za odlično kakovost zraka v zaprtih prostorih
  • Upoštevanje varovanja okolja pri načrtovanju, gradnji in uporabi stavbe
  • Prilagoditev zasnove stavbe okolju
  • Skrb za zdravje in kakovost življenja udeležencev pri zasnovi in gradnji stavbe ter njenih stanovalcev oziroma uporabnikov.

Vse zelene stavbe seveda niso in ne morejo biti enake. Zasnovane in zgrajene so v različnih okoljih in delih sveta, zato se morajo prilagajati tako naravnim danostim kot tudi kulturno-socialnim dejavnikom. Prav ta raznolikost daje svetu zelene gradnje širino in vsestransko uporabnost, saj lahko prav v vsakem delu sveta zgradimo zeleno stavbo.

*Ko se odločamo iz katerega materiala bomo zgradili našo zeleno stavbo moramo preučiti več vidikov. Preveriti surovine, način njihovega pridobivanja (trajnostno!), postopek proizvodnje in porabo energije, odpad in njegovo recikliranje v proizvodnji, lastnosti materiala, način njegove vgradnje in njegov vpliv na končno porabo energije ter celovit trajnostni koncept stavbe vključujoč dolgo življenjsko dobo in recikliranje. Niso vsi materiali optimalni za zeleno gradnjo, gotovo pa sodita Ytong in Multipor med najbolj primerne, kar jih ponuja trg. Sem sodi tudi koncept Ytong hiš, ki je lahko eden od korakov zelene gradnje.

Pasivna Ytong hiša Unika (vir)

Kako do zelene stavbe?

“Zelene” so stavbe, ki so zgrajene tako, da omogočajo prihranke pri gradnji in uporabi stavbe (tudi z minimalno potrošnjo energije) ter hkrati varujejo človeka, naravo in okolje. Poznamo nekaj osnovnih kriterijev, ki v opredeljujejo zeleno gradnjo:

50% manjša poraba energije
40% manjša poraba vode
40% manjše emisije CO2

Obstaja več načinov, kako narediti stavbo zeleno:

Inteligenten pristop k uporabi energije

Zmanjšati je potrebno predvideno in dejansko porabo energije v vseh fazah življenjskega cikla stavbe, torej med procesom projektiranja, med gradnjo in v času njene uporabe ter razgraditve (recikliranja) ob zaključku njene življenjske dobe.

Nova ali prenovljena stavba mora biti maksimalno energijsko učinkovita, nujna je uporaba obnovljivih virov energije in nizkoogljičnih tehnologij.

Varovanje vodnih virov

Potrebna je učinkovita poraba pitne vode, upravljanje z odpadnimi vodami in že v osnovi manjša poraba vode v celotni stavbi, ki se lahko doseže s pomočjo inteligentnih sistemov in aparatur, kar vključuje tudi nadomeščanje pitne vode z deževnico.

Zmanjšanje količine odpadkov in njihova ponovna uporaba

Za gradnjo in opremo stavb je treba uporabiti čim manj materialov, ki pa naj bodo trajni in jih je mogoče po koncu njihove življenjske dobe (aparati, pohištvo, vsa ostala oprema v stavbi, pa tudi sama stavba) reciklirati in ponovno uporabiti. Načrt za gradnjo zelene stavbe mora vsebovati tudi načrt razgradnje stavbe ob koncu njene življenjske dobe in vključuje tudi načrt ravnanja z odpadki nastalimi ob sami razgradnji.

Uporabniki in stanovalci v zeleni stavbi morajo biti okoljsko osveščeni in skrbeti za proizvajanje minimalne količine odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje.

Skrb za zdravje in dobro počutje v stavbi

Za dobro počutje in ohranjane zdravja stanovalcev in uporabnikov stavb je ključnih več dejavnikov, opredelili bomo najpomembnejše: kakovost zraka, osvetljenost, obremenjenost s hrupom in stabilna temperatura.

Za stanovalce in uporabnike je kakovost zraka v stavbi ključnega pomena. Zelena gradnja tudi temu namenja veliko pozornosti, kajti brez kakovostnega zraka ni zelene stavbe. Potrebno je zagotoviti vnos svežega (prečiščenega) zraka v stavbo ter odvajanje izrabljenega iz stavbe. Hkrati moramo poskrbeti, da uporabljeni materiali za gradnjo in notranja oprema ne sproščajo hlapov zdravju nevarnih kemikalij.

Za dobro počutje in udobje bivanja je pomembna dobra osvetljenost vseh prostorov, pri tem čemer imamo v mislih predvsem naravno osvetljenost. Velike steklene površine prepuščajo dovolj naravne svetlobe, omogočajo lepe razglede in prinesejo del narave v notranje prostore, kar uporabnika pomirja in zmanjšuje stres. Istočasno se zmanjša potreba po umetnem osvetljevanju in s tem tudi po električni energiji.

Akustika in ustrezna zvočna izolacija imata pomembno vlogo pri koncentraciji, udobju ter mirnemu bivanju v lastnem domu, še posebej velik pomen pa imata v izobraževalnih, zdravstvenih in poslovnih stavbah.

Stabilna in udobna temperatura notranjih prostorov je odvisna od njihovega namena, dosežemo pa jo s premišljeno izvedbo stavbe, primernimi materiali ter učinkovitim sistemom ogrevanja (v primeru izjemno energijsko učinkovitih stavb, kot so pasivne, nič-energijske in podobne stavbe, sistem ogrevanja ni potreben, saj primerno bivalno temperaturo zagotavljajo na drugačen način).

Udobje bivanja (vir)

Skrb za okolje

Zavedajmo se, da mora naše urbano okolje in naše bivanje v njemu poskrbeti za ohranjanje narave. Skrbeti moramo za varovanje narave in kakovost tal ter izboljšati kakovost življenja divjih živali in zagotoviti njihovo preživetje oziroma obstanek vrst.

Z zeleno gradnjo preprečimo negativne vplive in poskrbimo, da ne posegamo v naravne habitate ter kakovostne kmetijske in gozdne površine. »Zeleno« gradimo na saniranih industrijskih zemljiščih ter poskrbimo tudi za ozelenitev okolice. S pomočjo zelene gradnje mestno okolje oživimo in razbremenimo negativnih vplivov ter vanj vnesemo delček ruralne narave.

Sožitje z naravo (vir)

Snovanje prilagodljivih stavb

Stavba mora biti naše zatočišče, varovati nas mora pred negativnimi vplivi in dejavniki okolja. Zeleno stavbo bomo prilagodili okolju in jo zasnovali na način, da bo kljubovala vsem okoljskim dejavnikom in našemu spreminjajočemu se podnebju. Poplave, potresi, požari, viharji preizkušajo naš sedanji način gradnje in nas silijo, da razmišljamo napredno, torej »zeleno«.

Zelena stavba mora biti zasnovana in zgrajena tako, da se dobro odzove v prostoru v katerega je postavljena. Ostane trdna in varuje zdravje ter premoženje uporabnikov. Z zeleno gradnjo poskrbimo, da stavba ostane nepoškodovana oziroma prenese ekstremne razmere z manjšimi poškodbami. Vse to doprinese k njeni pozitivni bilanci, saj je stroškov obnove in vzdrževanja manj, ne porabljamo novih materialov in ne ustvarjamo nepotrebnih odpadkov. Tako še dodatno poskrbimo za varovanje okolja.

Upoštevanje vseh faz življenjskega cikla stavbe

Načrtovanje, gradnja, obratovanje, vzdrževanje, obnova, rušenje = življenjski cikel vsake stavbe. Smernice zelene gradnje stremijo k zmanjšanju njegovega vpliva na okolje (manjša poraba materialov, primerni materiali – Ytong sodi med materiale primerne za zeleno gradnjo) ter povečanju družbene in ekonomske vrednosti stavbe.

Prednosti zelenih zgradb

Zelena gradnja je usmerjena k doseganju številnih skupnih svetovnih ciljev, kot so blažitev podnebnih sprememb, trajnostni razvoj in spodbujanje zdrave gospodarske rasti ter s tem prinaša koristi, ki se odražajo na okoljskem, gospodarskem in družbenem področju.

Okoljske koristi

Gotovo sodijo med najbolj pomembne, zelena gradnja pa ima prav nanje zelo velik pozitiven vpliv. Zelene zgradbe ne le zmanjšajo ali celo odpravijo negativne vplive na okolje z uporabo manj vode, energije in drugih naravnih virov, ampak lahko - v mnogih primerih - pozitivno vplivajo na okolje tako, da proizvajajo energijo za lastne potrebe (pogosto ustvarjajo tudi presežke energije za druge uporabnike).

Gradbeni sektor naj bi imel po navedbah World Green Building Council (WGBC) (https://www.worldgbc.org/) največji potencial za znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z drugimi glavnimi emisijskimi sektorji. Do leta 2050 bi z neposrednimi ukrepi v stavbah, kot so energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije, lahko zmanjšal emisije kar za 84 gigaton CO2 (GtCO2) (UNEP, 2009,2016.), S tem bi lahko pripomogli k doseganju cilja zmanjšanja globalnega dviga temperature za 2°C (glede na predindustrijsko raven).

Nekaj primerov koristi, ki jih prinaša zelena gradnja v svetu (vir):

  •  Pokazalo se je, da zelene stavbe, ki v Avstraliji pridobijo certifikat Green Star, proizvajajo 62% manj emisij toplogrednih plinov kot povprečne avstralske stavbe in porabijo 51% manj pitne vode, kot če bi bile zgrajene tako, da izpolnjujejo minimalne standarde, ki jih predpisuje zakonodaja.
  • Zelene stavbe, ki jih je potrdil indijski svet za zeleno gradnjo (IGBC), so v primerjavi s klasičnimi stavbami v Indiji prihranile 40 - 50% energije in zmanjšale porabo vode za 20 - 30%.
  • Zelene stavbe, ki so pridobile certifikat Green Star v Južni Afriki, imajo na letni ravni 30 - 40% manjšo porabo energije in prav toliko manj emisij CO2 ter porabijo 20 - 30% manj pitne vode kot klasično grajene stavbe.
  • Zelene stavbe, ki se ponašajo s certifikatom LEED v ZDA in drugih državah, porabijo 25 odstotkov manj energije in 11 odstotkov manj vode kot klasične , »nezelene« stavbe.

Gospodarske koristi

Zelena gradnja generira številne gospodarske in finančne koristi, ki so pomembne za stanovalce in ostale uporabnike ter pravne osebe. Sem spadajo prihranki stroškov električne energije in oskrbe z vodo, nižji stroški gradnje in višja vrednost nepremičnin, nižji obratovalni stroški zelenih stavb in nova delovna mesta.

Nekaj najbolj zanimivih koristi (vir):

  • Globalni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti bi lahko prinesli približno 280 do 410 milijard EUR prihranka pri porabi energije (kar ustreza skoraj dvojni letni porabi električne energije v ZDA) (vir: Evropska komisija, 2015).
  • Kanadska industrija zelene gradnje je ustvarila 23,45 milijarde USD BDP in je v letu 2014 dajala delo s polnim delovnim časom kar 300.000 delavcem (vir: Kanadski svet za zeleno gradnjo / The Delphi Group, 2016).
  • Do leta 2018 naj bi v ameriški industriji zelene gradnje našlo delo kar več kot 3,3 milijona delavcev (vir: Ameriški svet za zeleno gradnjo / Booz Allen Hamilton, 2015)
  • Vrednost zelenih stavb - novih ali obnovljenih – naj bi bile kar 7% višja od vrednosti primerljivih klasičnih stavb (Dodge Data & Analytics, 2016).

Družbene koristi

Koristi zelene gradnje, poleg okoljskih in gospodarskih, dokazano prinašajo pozitivne družbene učinke. Mnoge od teh koristi so povezane z zdravjem in počutjem ljudi, ki delajo v zelenih pisarnah ali živijo v zelenih domovih: 

  • Zaposleni v zelenih, dobro prezračenih pisarnah beležijo 101-odstotno povečanje kognitivnih sposobnosti (možganska funkcija) (vir:Harvard T.H. Chan School of Public Health / Univerzitetni center odličnosti Syracuse / SUNY Upstate Medical School, 2015).
  • Zaposleni v pisarnah z okni so spali povprečno 46 minut več na noč (vir: Ameriška akademija za medicino spanja, 2013).
  • Raziskave kažejo, da lahko boljša kakovost zraka v zaprtih prostorih (nizke koncentracije CO2 in onesnaževal ter pogosto prezračevanje) vodi do izboljšanja zmogljivosti zaposlenih do 8 odstotkov (vir: Park and Yoon, 2011).

Primer dobre prakse ozelenitve mesta in izboljšanja počutja stanovalcev (vir)

Zeleno je zdravo za vse

Življenje v »zeleni stavbi« je bolj zdravo, bolj kakovostno, v vsakem pogledu boljše. Morda se sliši zapleteno, saj se moramo osredotočiti na gradnjo na drugačen način, kot smo bili vajeni, toda ta koncept kljub temu ni nikakršen bav bav. Gre le za nič drugega kot namenjanje velike pozornosti varovanju okolja in človeka v vseh pogledih.

Zavedati se moramo, da vsaka naša poteza sproži reakcijo okolja, ki je lahko negativna ali pozitivna. Najmanj, kar lahko storimo je, da poskrbimo za vsaj nevtralen vpliv na okolje, nujno pa moramo stremeti k izboljšanju njegovega stanja (vsi se zavedamo nevarnega segrevanja ozračja).

Kot smo že omenili je gradbeništvo velik krivec za onesnaženost, zato lahko vsak posameznik z odločitvijo za »zeleno« doda svoj kamenček v mozaik zaščite okolja. Skrbno je potrebno preučiti kakšno hišo, stanovanje ali poslovni prostor v resnici potrebujemo (velikost!), kako bo zasnovan in s katerimi materiali in sistemi, da bo njegova trajnost čim daljša, ko pa se mu bo življenjska doba enkrat v zelo oddaljeni prihodnosti iztekla, pa bo njegove ostanke mogoče popolnoma reciklirati in ponovno uporabiti.

Predvsem pri tako velikih vplivih na okolje moramo pokazati, da smo odgovorni do narave, soljudi in do sebe. To lahko z malo truda dokažemo s odločitvijo za »zeleno«.

Viri: WGBC, UN