Naše zgodbe

Tanja in Jure Kotnik, Pivka

Tanja Kotnik, ki pričakuje drugega otroka, z nasmehom pove, da gre raje teč, kot sadit rože, čeprav ima rada vrt, a je časa ob še ne dveletnem Maju vedno premalo. V žepu ima dve diplomi; eno s Fakultete za šport in drugo iz vzgojiteljskega poklica, ki ga tudi opravlja. Njen soprog Jure je športni pedagog, zaposlen v osnovni šoli, in trener mlajših pionirk košarkarskega kluba v Pivki. Njun življenjski slog vključuje veliko gibanja, zdravo prehrano in bivanje v sožitju z naravo. Tako ne čudi, da sta temu primerno izbrala tudi svojo hišo, ki jima odlično služi.

Hiše sicer nista gradila sama, čeprav sta to sprva nameravala. Slišala sta za material, s katerim je samogradnja posebej enostavna in se poučila o njem. Obiskala sta sejem Dom, kjer sta o Ytongu izvedela še več. Odločitev je tako padla. Jure, ki je prost med šolskimi počitnicami, bo poletne mesece izkoristil za gradnjo. A zavleklo se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Dokumenti so bili nared šele oktobra. Jure je bil spet polno zaposlen, Tanja je pričakovala prvega otroka.
Namesto njiju so hišo v dveh mesecih spravili pod streho izvajalci podjetja Sabigradnje. Bili so hitri in natančni. Tanja in Jure sta bila z njimi zelo zadovoljna.

Prej sta dve leti živela na 45 kvadratnih metrih podnajemniškega stanovanja, vselila sta se v hišo s 192 kvadratnimi metri. Če odštejemo kotlovnico, imata skupaj 170 kvadratnih metrov bivalnih površin. »Želela sva si manjšo hišo,« pove Tanja, »ne zaradi čiščenja ali vzdrževanja, ampak odvečna kvadratura podraži vrtec in zmanjša otroški dodatek. Ko bomo štirje,« se nasmehne – tik pred porodom drugega otroka je, »se bo to sicer spremenilo, ampak vseeno nisva želela tako velike hiše.«
»Želela sva le spalnico v pritličju,« doda Jure, »a ta želja je vplivala na predpisano razmerje v prostorskem načrtu. Če sva želela, da je hiša široka devet metrov, je morala biti dolga trinajst metrov in pol.«
Zaradi predpisov in njunih želja ni prišel v poštev tudi noben od številnih projektov Ytong hiš, ki sta si jih sicer ogledovala, a sta na koncu hišo izrisala v sodelovanju z arhitektom, po svojih željah in pričakovanjih.
Poleg spalnice v pritličju sta želela svetle in povezane dnevne prostore ter jedilnico, ki lahko sprejme tudi večjo družbo. Spodnje nadstropje imata že v celoti opremljeno, v zgornjem je zaenkrat opremljena le otroška soba. V zgornjem nadstropju sta, da bi vsaj malo zmanjšala kvadraturo, pomaknila stene v notranjost in povečala teraso.
»Ta nama utegne še koristiti za nasaditev pridelka, če bova želela, da ga še kaj ostane za nas,« se pošalita. Živita namreč v neposredni bližini gozda, zato ju obiskujejo srne, kune, pa tudi lisičje mladiče sta že gostila. Tanja doda, da bosta – seveda – uredila okolico in tudi kaj posadila, da pa njun življenjski slog za zdaj še ne dopušča časa, potrebnega za vrtnarjenje. Da bi posest ogradila, tudi še ne razmišljata. Najprej bosta uredila spodnjo teraso in si na njej uredila dodatni kotiček za druženje.

Pravita, da bivanje v hiši izpolnjuje vsa njuna pričakovanja. Še več, nadvse presenečena sta nad nizkimi stroški električne energije in odlično bivalno klimo.
Za njima je že druga kurilna sezona. Hiša ni podkletena, kurilnico imata v pritličju. V njej stojijo peč na drva, 1500-litrski zalogovnik ter toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode. V prvi kurilni sezoni, ko je bila zima dolga in huda, hiša pa še ni imela fasade, sta porabila 8 metrov drv. Res je, da sta doma predvsem zvečer in ob koncu tedna, vendar ju je strošek 16 evrov mesečno za električno energijo izjemno pozitivno presenetil. Po poračunu se je strošek malo uravnovesil, a še vedno ne presega 25 evrov mesečno.
Ko je februarja tudi Notranjsko zajel mraz in naravo ovil v žled, so prebivalci Pivke in okolice močno izkusili posledice naravne nesreče in bili več dni tudi brez električne energije. Kotnikovi so se v tistih dneh preselili k staršem, vendar so bili presenečeni, da je hiša tudi po štirih dneh brez kurjenja obdržala temperaturo v prostoru 18 stopinj Celzija. Jure je, za vsak slučaj, dva tedna po dogodku nabavil kaminsko peč, ki za ogrevanje ne potrebuje elektrike, in jo postavil v dnevni sobi. Žal mu je le, da dimnik ni umaknjen v kot. To je edina stvar, ki ga v hiši malo moti, poleg stebra v dnevni sobi. Pozneje sta izvedela, da bi se lahko z vgrajenim nosilcem oziroma odebeljeno ploščo ognila stebru.
Pomembno je, da sta, ko potegneta črto, zadovoljna z vsem, še najbolj pa z izbranim gradbenim materialom, ki jima omogoča bivalno ugodje in klimo, kakršno si morda niti predstavljala nista. Pozimi je dom prijetno topel, poleti osvežilno hladen. Gosti sprašujejo, kje imata montirano klimatsko napravo, pa je nimata, ker je ne potrebujeta.
Njuna hiša iz Ytonga tudi odlično služi njunemu sodobnemu načinu življenja. Od njiju ne terja dodatnega časa, namesto njiju varčuje pri energiji in vsej družini ponuja varen in udoben dom.

Zdrav in sodoben življenjski slog
Preberite celoten prispevek